Veslanje

O športni panogi

Veslanje je vodni šport, v katerem določa predvsem mišična moč veslačev, pomembna pa je tudi izredno dobra tehnika zavesljaja in občutek za ravnotežje. Veslači tekmujejo v rezličnih disciplinah glede na obliko čolna in število veslačev, ki lahko veslajo z enostranskim veslom (tudi oar, sweep oar, riemen), ki je daljše in ga veslači držijo z obema rokama ali s krajšim parnim (scull) veslom, pri katerem veslajo hkrati z dvema vesloma. Pri čolnih z enojnimi vesli so vesla običajno izmenično razporejena na levem in desnem boku čolna, vendar vzorec razporeditve ni izrecno predpisan. S hrbtom so obrnjeni v smer vožnje, tekmujejo pa lahko kot posamezniki, v dvojcu, četvercu ali v osmercu. V smer vožnje je lahko v določenih disciplinah obrnjen t.i. »krmar«, ki sedi na krmi ali leži v premcu in usmerja čoln. Najmanjša teža krmarja je 55 kg za moške ter 50 kg za ženske, poleg tegs lahko krmarji nosijo do 10 kg »mrtve teže« (ne šteje noben del tekmovalne opreme), ki mora biti v čolnu čim bliže krmarju.

Današnji čolni so večinoma narejeni iz ogljikovih vlaken in plastike. Široki so od 30 do 60 cm ter dolgi od 8 do 16 m. Na dnu je majhen gredelj ali krma čolna, ki služi večji stabilnosti, nanj pa je pritrjeno krmilo (razen na dvoročnih čolnih). Valobran preprečuje valovom zalivanje čolna, sedeži, na katerih sedijo veslači, pa so opremljeni s kolesi, ki tečejo po tirnicah. Vesla so narejena v glavnem iz umetnih snovi in so zaradi manjše teže votla ter pritrjena na čoln s prilagodljivimi podporami. Velikost in oblika vesel je poljubna, povprečna dolžina dolgih vesel je 3,80 m, kratkih pa 3 m. Tekmovalci se ločijo na kategorije po spolu in starosti, dodatno pa je pri članih uvedena kategorija lahkih veslačev. Na tekmovanjih, imenovanih regate, so tekmovalne proge ravne, dolge 2000 m in imajo šest z bojami označenih prog. Čolni morajo ostajati v svoji stezi in so lahko izločeni, če ovirajo druge ali zaplujejo v drugo stezo.

Zgodovina

Veslanje ima dolgo zgodovino in je bilo v egipčanskih, grških in rimskih časih na primer sredstvo transporta. Po vodi so se sprva premikali na splavih ali v izdolbenih deblih. V Benetkah so »gondolerji« tekmovali že v 12. stoletju, sicer se do 17. stoletja celo največje trgovske ladje niso zanašale samo na moč vetra, ampak so jih izpopolnjevale še naprave za veslanje. V športno panogo se je veslanje najverjetneje začelo razvijati konec 17. in v začetku 18. stoletja v Angliji. Prvo znano veslaško tekmovanje so priredili leta 1715 v Londonu na reki Temzi v čast kronanju kralja Jurija I. Nagrado za tekmovanje je razpisal Thomas Doggett in tekmovanje »Doggett's coat and badge« prirejajo še danes. Do 19. stoletja se je veslanje iz Anglije razširilo po Evropi, pozneje pa še po Ameriki, z veslanjem pa so se ukvarjali večinoma študenti. V ZDA so leta 1934 ustanovili Zvezo veslaških klubov, istega leta pa so v Franciji priredili tudi prve regate. Med najbolj znanimi regatami sta bitka med univerzama Oxford in Cambridge, ki se bije že od leta 1820, ter bitka med univerzama Yale in Harvard, in sicer od leta 1852. Mednarodna veslaška zveza je bile ustanovljena leta 1982 v Torinu, od leta 1893 pa vsako leto prirejajo evropska prvenstva. Svetovna prvenstva so od leta 1962 na sporedu vsaka štiri leta.

Veslanje in olimpijske igre

Sicer je veslanje na programu olimpijskih iger že od leta 1896, vendar je bilo tistega leta zaradi slabih vremenskih razmer tekmovanje v veslanju odpovedano. Ženske so pričele nastopati leta 1976, leta 1996 pa so na olimpijskih igrah v Atlanti predstavili tudi discipline lahkih veslačev. Za največjega veslača vseh časov brez konkurence velja Britanec sir Steve Redgrave, ki je osvojil zlato medaljo kar na petih olimpijskih igrah (1984-2000). Šestkratni svetovni prvak je bil okronan tudi z naslovom športnik stoletja. Pet zlatih medalj z olimpijskih iger ima tudi najuspešnejša veslačica Elisabeta Lipa iz Romunije.

Veslanje v Sloveniji

Prvi zapisi o veslanju v Sloveniji segajo v leto 1888, ko so na primorskem ustanovili prva veslaška kluba Pirančani in Koprčani, nekaj let kasneje pa še Izolani. V Ljubljani se je veslanje prvič pojavilo leta 1907, ko so ljubljanski meščani ustanovili Ljubljanski športni klub, leta pa 1922 so prav v Ljubljani ustanovili takratno jugoslovansko veslaško zvezo. Po II. svetovni vojni se je veslanje pojavilo tudi v Mariboru in na Bledu in leta 1966 je bilo na Bledu organizirano svetovno prvenstvo v veslanju. Najboljši slovenski veslač, ki je kadarkoli tekmoval na študentski tekmi je vsekakor Blejec Iztok Čop, ki je osvojil kar 4 olimpijske medalje: prvo v Barceloni leta 1992 v dvojcu brez krmarja z Denisom Žvegljem, nato pa še trikrat v dvojnem dvojcu z Luko Špikom in sicer v Sydneyju 2000, Atenah 2004 in Londonu 2012.