Judo

  1. Domov
  2. Poletni olimpijski športi
  3. Judo

O športni panogi

Judo je moderna adaptacija starih borilnih veščin in po japonsko pomeni »prijazno pot«, saj judoisti poskušajo nasprotnika premagati s svojo močjo in ne silo. Je borilna veščina, ki ne uporablja brcanja, boskanja in orožij, ampak se namesto na grobo silo zanaša na spretnost in zvitost športnikov. Judoisti so oblečeni v posebna oblačila – kimono, ki je bele barve in so opasani s posebnim pasom, ki mora biti dovolj dolg, da ga športniki dvakrat ovijejo okrog telesa. Boj poteka na blazini, ki se imenuje tatami. Kvadratna borilna površina ima stranico 8 m in jo obdaja t. i. nevarno območje ali opozorilni prostor rdeče barve, ki je široko 1 m. Okrog borilnega prostora je še 3 m širok zaščitni prostor, ki ga prav tako štejemo pod tekmovalni prostor. Judoisti tekmujejo v različnih kategorijah glede na telesno težo.

Pred začetkom boja borca stojita 4 m narazen in se morata drug drugemu prikloniti, nato pa se na znak sodnika začneta boriti. Tekmovalec mora za zmago doseči 10 točk ali ipon. Če se tekmovalca predolgo zadržujeta območju opozorilnega prostora, ju sodnik kaznuje z odvzemom točk, pri čemer sodnika ob vogalih pazita, da tekmeca ostajata na borilni površini. Točke tekmovalci dobijo na podlagi različnih metov, ki jih izvedejo med borbo in so lahko izvedeni z različnimi deli telesa (ogoši je met z bokom, osotogari je met z nogo, iponseoinage je met čez ramo, ipd.). Ob začetku boja sta tekmeca na nogah, v nadaljevanju pa oba skušata nasprotnika vreči na blazino. Tekmujejo lahko kot posamezniki ali kot ekipa.
 

Zgodovina

O izvoru panoge obstajajo številne legende, zgodovinsko potrjenih podatkov pa je malo. Zanesljivo je le, da so judo, ki je v današnji obliki nastal na Japonskem, prinesli iz Kitajske. Ob koncu 19. stoletja je japonski profesor Jigoro Kano iz jiu-jitsa razvil novo metodo treniranja duha in telesa, ki jo je postavil na etično osnovo zbranosti, volje in dejanja. Tako je združil različne borilne šole in napisal pravila ter ustanovil prvo šolo juda Kodo-kan leta 1882, v kateri se še danes šola približno 2000 študentov letno. Prek Anglije se je judo (vzporedno z jiu-jitsom) hitro razširil po vsem svetu. Velika pa je razlika med Evropejci in Japonci v odnosu do juda – medtem ko v Evropi velja predsvem za športni dvoboj oziroma samoobrambo, judo pri Azijcih predstavlja življenjsko filozofijo, nauk o celovitosti in izraz kulture. Mednarodna judo zveza (IJF – International Judo Federation) je bila ustanovljena s strani osmih ustanovnih članic: Avstrije, Belgije, Francije, Nemčije, Velike Britanije Italije, Nizozemske in Švice, v Londonu leta 1951. Danes mednarodna zveza šteje več kot 200 držav članic.
 

Judo in olimpijske igre

Del olimpijskega programa je judo postal prav na Japonskem na igrah v Tokiu leta 1964, ko je država gostiteljica lahko na program uvrstila eno športno panogo, a je bil že na naslednjih olimpijskih igrah iz programa izključen. Ponovno se na program uvrsti leta 1972, leta 1992 pa so se na olimpijski program uvrstile tudi ženske discipline.
 

Judo v Sloveniji

Pomemben mejnik v razvoju slovenskega juda nedvomno je ustanovitev Judo zveze Slovenije, ki je nastajala je postopoma in uradno ustanovljena 1957, s čimer je judo postal enakopraven partner v družbi ostalih športnih panog v Sloveniji. Danes je v Sloveniji registriranih približno 80 klubov, naši judositi pa dosegajo vrhunske rezultate. V ženski konkurenci imamo kar štiri olimpijske medalistke: Urško Žolnir, Tino Trstenjak, Anamari Klementino Velenšek in Andrejo Leški. Judo zveza Slovenije je članica IJF (Mednarodna judo zveza) in EJU (Evropska judo unija), ki skrbita za razvoj juda v svetu in Evropi.
 

Viri




Glavni sponzor
Glavni medijski sponzor
Veliki sponzorji
Sponzorji