Rugby

O športni panogi

Rugby je hitra, ostra in dinamična, pri kateri igralci prenašajo žogo po igrišču tako, da tečjo z njo, jo brcajo ali pa jo podajo vstran ali nazaj, medtem ko met v smeri naprej ni dovoljen. Igra je dolga 40 minut in razdeljena na dva polčasa. Žoga za rugby je dolga 28-30 cm. Moštvo v osnovi sestavlja 15 igralcev in se deli na dve skupni: napadalce in branilce. Napadalci nosijo na hrbtu številke od 1 do 8 in po navadi sodelujejo pri ponovnem začenjanju igre. Branilci nosijo na hrbtu številke od 9 do 15 in skušajo zaustavljati napadalce z žogo tako, da jih zgrabijo in zrušijo. Ovirajo lahko samo igralce z žogo in samo v območju telesa do ramen – oviranje nad telesi ni dovoljeno in je sankcionirano s strani sodnika. Igra se ne konča, ko je igralec oviran, ampak igralci poskušajo do žoge priti s posebnimi potezami, kot sta groba igra in gneča. Namen igre je doseganje zadetkov s polaganjem žoge v polje zadetka in z brcanjem žoge skozi vratnice nasprotnikovega gola nad prečko. Gol ima obliko črke H, pri čemer je prečka dvignjena 3 m nad tlemi. Polje zadetka se nahaja za golom in je označeno s črto zadetka. Igrišče med obema črtama zadetkov ne sme biti daljše od 100 m. Točke je mogoče doseči na štiri načine:

Z zadetkom – polaganje žoge v nasprotnikovo polje zadetka (vreden 5 točk),
S potrditvijo zadetka – izvede se s strelom (vredna 2 točki),
Z golom iz kazenskega strela (vreden 3 točke) in
Z golom z udarcem iz odskoka (vreden 3 točke).

Če žoga zapusti igrišče, se igra ponovno začne s skramavtom (scrumout) na mestu, kjer je žoga zapustila igrišče. Igralec, ki mu sodnik zaradi prekrška dosodi rumen karton, mora zapustiti igrišče za 10 minut. Za resne prekrške sodnik pokaže rdeči karton, ki pomeni, da je igralec izključen do konca tekme.

Zadnja leta je v svetu zelo priljubljena verzija rugbyja z manj igralci v ekipi – »rugby 7«, ki je precej hitrejši in ga igra le sedem igralcev, igra pa traja dvakrat po 7 minut. Igrajo ga tako moški kot ženske in je olimpijska športna panoga.

Zgodovina

Daljni izvor rugbyja sega že v antično Grčijo, kjer so igrali igro podobno današnjemu rugbyju, takrat imenovano episkuros, z žogo podobno rugby žogi. Tudi v srednjem veku naj bi igrali rugbyju podobno igro, kot »rojstno leto« rugbyja pa kronike navajajo leto 1823, ko je angleški duhovnik William Webb Ellis, ki je študiral na Rugby School v mestecu Rugby, ne upoštevaje pravila pri nogometu, vzel žogo v roke, se pognal z njo v tek in s tem dal pobudo za novo igro. Sčasoma se je rugby razširil na vse angleške šole in univerze. Nova Zelandija in Wales veljata za najbolj rugbyjski območji na svetu, čeprav Gruzijci trdijo, da so ga iznašli oni in da si ga ni Angleži. Rugby je v Gruziji še danes praktično šport številka ena. Leta 1871 je bila ustanovljena prva nacionalna zveza, istega leta pa je bila odigrana prva mednarodna tekma med Škotsko in Anglijo. Mednarodna zveza za rugby je bila ustanovljena leta 1886.

Rugby in olimpijske igre

Prvič se je rugby na program olimpijskih iger uvrstil že leta 1900, ko je na olimpijskih igrah v Parizu naslov olimpijskih prvakov osvojila domača ekipa. Rugby so igrali še na OI leta 1908, 1920 in 1924, nato pa so ga s programa umaknili vse do leta 2016, ko se je na olimpijskih igrah med seboj preizkusilo 12 ženskih in moških ekip. Včasih so na OI igrali različico s 15. igralci v moštvu, danes pa igrajo igro s sedmimi igralci.

Rugby v Sloveniji

Rugby se v Sloveniji pojavi leta 1962, ko je bila uprizorjena prva ragbi tekma v Ljubljani in prvi poskusi ter začetki ragbija v Sloveniji. Leto kasneje, leta 1963, so se zbrali takratni študentje, ki je bila igra všeč in tudi uradno ustanovili Rugby klub Ljubljana, ta pa je kar kmalu prišel pod pokroviteljstvo Železničarskega atletskega kluba Ljubljana (ŽAK). Naslednja leta je klub aktivno sodelovala v takratni jugoslovanski ligi in dosegala povprečne rezultate in se uvrščal med tretjim in šestim mestom v t. i. A skupini jugoslovanske lige. V vseh teh letih (od 1995 leta) je RK Ljubljana ostal neporažen v domačem državnem prvenstvu in vsako leto osvojil naslov državnega prvaka.