Badminton

O športni panogi

Pravijo, da je badminton eden najhitrejših in najbolj napetih športov z loparjem. Hitrost žogice namreč dosega tudi do 300 km/h, zato so hitrost, spretnost, gibčnost in strelsko hitri odzivi bistvene sposobnosti športnika. Ne smemo pa pozabiti tudi vzdržljivosti, saj športnik lahko na tekmo preteče celo več kot 6 km. Badminton se od drugih športov z loparjem razlikuje po operjeni žogici, ki tehta le 5 g in ki jo igralca odbijata čez mrežo. Žogica lahko zaradi specifične oblike in teže leti zelo hitro, a je hkrati zelo občutljiva, zaradi česar jo morajo profesionalni igralci včasih po vsaki točki zamenjati. Loparji so narejeni iz lahkih materialov, tako da jih igralci čim lažje obračajo in izvajajo hitre udarce. Igra se lahko v dvorani ali na prostem, vendar so vsa pomembnejša prvenstva le v pokritih prostorih.

Igralec ali dvojica igralcev zmaga, ko doseže 21 točk, pri čemer mora biti razlika v rezultatu vsaj 2 točki. Po vsakem setu igralci menjajo strani, v tretjem setu pa potem, ko vodilni igralec zbere 8 točk. Igralec, ki prvi osvoji 2 seta, zmaga v dvoboju. Igra od servisa do konca točke se imenuje izmenjava udarcev (reli) in točko osvoji igralec, ki osvoji izmenjavo, ne glede na to, kdo je serviral. Badminton lahko igrajo posamezniki ali dvojice, pri čemer je igrišče za dvojice širše kot igrišče za posameznike – široko je 6,1 m, medtem ko je osnovno igrišče široko 5,2 m in dolgo 13,2 m. Igrišče razmejuje mreža, ki je visoka 1,55 m.

Zgodovina

Zgodovinski zapisi pravijo, da badminton izvira iz Indije, kjer so ga našli upodobljenega na več kot 2000 let starih slikah, vendar v raznih oblikah srečamo badminton pri skoraj vseh starih narodih. Stari Grki so poznali igro s kovancem, ki so ga privezali na gosja peresa. Pred več kot 3000 leti so ga igrali na Kitajskem. Vse kaže, da so ga poznali tudi Inki in Azteki. Sodobni badminton se je pojavil sredi 19. stoletja, ko so angleški častniki iz Indije prenesli igro takrat imenovano »poona«. Leta 1872 jo je baufortski vojvoda na svojem posestvu v Badmintonu prvič igral preko mreže. Po tem angleškem kraju je igra dobila tudi svoje sedanje ime. Mednarodna zveza za badminton (IBF) je bila ustanovljena 5. julija 1934 v Londonu in sicer z devetimi ustanovnimi državami članicami - Kanado, Dansko, Anglijo, Francijo, Irsko, Italijo, Nizozemsko, Novo Zelandijo, Škotsko in Walesom. Organizacija se je 24. septembra 2006 preimenovala v Badminton World Federation (BWF) in ima od leta 2020 že 194 članov.

Badminton in olimpijske igre

Kot demonstracijski šport je bil badminton na programu olimpijskih iger že v Münchnu 1972, nato pa je po redna športna panoga olimpijskih iger postal šele po 20 letih v Barceloni 1992. Športniki nastopajo v posameznih disciplinah – moški in ženske in v dvojicah po spolu ter mešanih dvojicah. V badmintonu na olimpijskih igrah prevladujejo Kitajska, Indonezija in Koreja, ki so do leta 2016 osvojile 79 od 106 razpoložljivih medalj in 31 od 34 zlatih medalj. Gao Ling (CHN) je edini igralec badmintona, ki je osvojil štiri medalje na olimpijskih igrah.

Badminton v Sloveniji in svetu

Badminton se je začel v Sloveniji igrati že leta 1955, ko so v Elanu začeli izdelovati prve loparje za badminton po nemškem vzorcu. Največji uspeh slovenskega badmintona je uvrstitev dveh igralk na olimpijski turnir: Maja Pohar je v Sydneyju izpadla v 2. krogu, enaka usoda pa je osem let kasneje v Pekingu doletela Majo Tvrdy, ki je nastopila tudi na olimpijskih igrah v Londonu 2012, kjer pa je izgubila oba obračuna v predtekmovalni skupini.