Gimnastika

O športni panogi

Športna gimnastika je športna panoga, ki specializira gibanje telesa na različnih orodjih, na katerih skušajo telovadke in telovadci z različnimi prvinami zbrati čim več točk. Čeprav moške in ženske discipline ocenjujejo na enak način, se discipline v športni gimnastiki glede na spol nekoliko razlikujejo. Moška športna gimnastika obsega šest različnih orodij, ki so razvrščena po naslednjem olimpijskem vrstnem redu: parter, konj z ročaji, krogi, preskok, bradlja, drog. Vseh šest orodij omogoča raznolikost gibanja telesa v različnih položajih: akrobatske prvine, naprej, nazaj, v stran (parter, preskok), prvine moči (parter, krogi, bradlja), prvine v ali skozi oporo (parter, konj z ročaji, bradlja) in prvine v ali skozi veso (krogi, bradlja, drog). Ženske tekmujejo v štirih disciplinah in sicer v preskoku, dvovišinski bradlji, gredi in na parterju. Tako ženske kot moški imajo tudi tekmovanje v mnogoboju in v ekipnem mnogoboju.

Discipline

Gred

Na gredi tekmujejo le ženske. Vsaka telovadka ima na voljo 90 sekund, da naredi vtis na sodnike z vajo na gredi. Orodje je visoko 1,25 m, dolgo 5 m in široko le 10 cm. Telovadka doseže več točk, če izvede veliko akrobatskih prostih premetov, skokov in obratov po vsej dolžini gredi. Vaja mora vsebovati tudi različne vrste sedenja, stanja in ležanja. Izvedena more biti elegantno, ritmično in v popolnem ravnotežju.

Konj z ročaji

Konj z ročaji je eno najstarejših gimnastičnih orodij, na katerem tekmujejo le moški in je bilo prvotno namenjeno učenju, kot pomoč pri razvijanju vojaških spretnosti. Orodje je dolgo 1,6 m in postavljeno 1,05 m nad varnostno blazino. Razmik med ročajema konja je 40-45 cm. Med vajo mora tekmovalec izvajati gladke zvezne prvine (npr. škarjice) na vseh delih ročaja. Vse prvine morajo biti popolne, da tekmovalec dobi visoko oceno. Slovenski olimpijec Miro Cerar je v tej disciplini dvakrat zapored postal olimpijski prvak – leta 1964 v Tokiu in štiri leta kasneje, 1968 v Mehiki.

Bradlja in drog

Ženske tekmujejo na dvovišinski bradlji, moški pa na drogu in vzporedni bradlji. Na dvovišinski bradlji in drogu telovadci izvajajo spektakularne prvine, kot so salti in podmetni seskoki. Na vzporedni bradlji so prvine kombinacija kolebanja in moči. Ko telovadec obmiruje v izbrani drži. Za visoko oceno moea telovadec uporabiti vso dolžino drogov na bradlji. Leta 1928 je na OI v Amsterdamu slovenski telovadec Jože Primožič v tej disciplini osvojil srebrno odličje.

Preskok

Pri preskoku tekmovalci stečejo po 25 m dolgem zaletišču in se od odskočne deske odrinejo na mizo za preskok. Odskočna deska telovadcu zagotovi dovolj višine za izvajanje prvin kot sta raznožka in skrčka, preden z obema nogama doskoči na varnostno blazion. Od odskoka do doskoka traja preskok okoli dve sekundi.

Krogi

Za uspešno tekmovanje na krogih mora biti telovadec zelo močan in imeti odličen občutek za ravnotežje. Vaja vsebuje prvine, kot so različni kolebi in vese ter akrobatski premeti pri doskoku. Vaja na krogih vsebuje tudi prvine za prikaz moči, v katerih telovadec obmiruje 2 sekundi. Guganje in križanje žičnih vrvi pa ni dovoljeno. Višina ogrodja od tal do vrha je 580 cm, dolžina jeklenih vrvi z usnjenim pasom pa 280 cm. Slovenski telovadec Leon Štukelj je na Olimpijskih igrah v Amseterdamu leta 1928 v tej disciplini osvojil zlato odličje.

Parter

Parter je individualna disciplina, ki se med moškimi in ženskami nekoliko razlikuje. Ženska vaja traja 90 sekund in je kombinacija plesnih korakov, prevalov in akrobatskih prvin. Moška vaja je omejena na 70 sekund (merjeno od prvega premika do zadnjega skoka) in je mešanica prikazov moči in ravnotežja, kot so salti in obrati. Tekmovalci v parterju so kaznovani, če med vajo ne uporabijo vsega razpoložljivega prostora. Vaja poteka na posebni vzmetni blazini imenovani parter dimenzije 12x12 m. Tekmovalec mora uporabiti obe diagonali in stranice kvadrata tako, da je vsaj enkrat v vsakem kotu parterja. Isto diagonalo v direktni povezavi lahko uporabi samo dvakrat. Telovadke izvajajo vajo v praterju ob spremljavi glasbe. V parterni sestavi se morajo prepletati akrobatske in ritmične prvine. Atraktivnosti discipline prispevajo še ples in balet seveda v povezavi z glasbo.

Zgodovina

Gimnastika ima dolgo in ponosno zgodovino s koreninami v antični Grčiji in takratnimi olimpijskimi igrami. Upodablja popolno združitev športa in estetike ter moči, pri čemer športniki nemalokrat uprizorijo izjemne akrobacije. Beseda gimnastika prihaja iz grške besede gymnos, kar pomeni gol, saj so bili mladi moški, ki so se takrat ukvarjali z gimnastiko, minimalno oblečeni. V starem Rimu, Perziji, na Kitajskem in v Indiji so šport podoben gimnastiki uporabljali kot pripravljalno sredstvo, s katerim so moške pripravili za vojskovanje.

Športna gimnastika in olimpijske igre

Športna gimnastika je v olimpijskem programu od prvih olimpijskih iger moderne dobe, vendar so se discipline menjavale. Pri športni gimnastiki se je leta 1924 nekako ustalil moški program, medtem ko so ženske začele nastopati šele 1928 v Amsterdamu. Največja zvezda gimnastike je brez dvoma Nadia Comaneci, ki je s 14 leti na olimpijskih igrah v Montrealu (1976) dobila kar sedem najvišjih ocen - 10. Danes lahko na olimpijskih igrah sodelujejo le telovadci, stari vsaj 16 let.

Športna gimnastika v Sloveniji

Na Slovenskem se je telovadba, iz katere se je oblikovala današnja gimnastika, začela razvijati sredi 19. stoletja in je zelo povezana z razvojem sokolstva in orlovstva. Leta 1962 je bila ustanovljena Gimnastična zveza Slovenije (GZS), katere prvi predsednik je bil France Kutin. Dolgoletna tradicija uspehov slovenskih telovadcev v mednarodnih arenah je terjala jasno opredelitev in intenzivno delo za razvoj množičnosti in dvig kvalitete gimnastike. Obdobje od ustanovitve GZS pa do leta 1972 je bilo v razvoju organizacije izredno pomembno, saj je bil v tem času zabeležen izreden vzpon in veliki uspehi slovenskih telovadcev, zlasti Mira Cerarja, ki je v tem času suvereno obvladoval svetovni vrh gimnastike. To obdobje imenujemo tudi »zlato obdobje slovenske gimnastike«, saj je po svetovnem prvenstvu v Dortmundu leta 1966 in po olimpijskih igrah v Mehiki leta 1968 mednarodna gimnastična organizacija leta 1970 zaupala izvedbo svetovnega prvenstva Jugoslaviji, ki je organizacijo dodelila Ljubljani.

Viri

http://sportdogaja.si/zgodovina/sportna_gimnastika
https://www.gimnasticna-zveza.si/index.php/zenska-sportna-gimnastika/
Leksikon športnih panog
Enciklopedija športa
Pravila iger
https://www.gimnasticna-zveza.si/index.php/zgodovina-gzs/

Velika prožna ponjava

O športni panogi

Skoke na veliki prožni ponjavi (ki ga po domače imenujemo tudi trampolin) štejemo pod gimnastično športno panogo, ki se je razvila leta 1934 in je bila prvotno namenjena treningu astronavtov oziroma kot dodatna aktivnost pri drugih športih. Kmalu je postala priljubljena in se je razvila kot samostojna športna panoga. Na tem orodju tekmujejo posamezniki, moštva in pari v sinhronih skokih. Vsaka od treh zvrsti vsebuje obvezne in poljubne vaje iz desetih gibalnih prvin. Ocenjuje se izvedba in zahtevnost, pri čemer sodniki odštevajo točke za napake v drži, za izgubo ritma in višine ter pomanjkanje sinhronizacije. Najvišja možna ocena je 10 točk.
Ponjava je spletena iz živobarvnih trakov, okvir in vzmeti pa morajo biti prevlečene z mehko varocalno oblogo. Območje skakanja mora biti jasno označeno z okvirjem in rdečim križcem sredi ponjave. Na vsaki strani ponjave mora biti čvrsto pritrjena debela varovalna blazina. Pri tekmovanju v sinhronem skakanju morata biti ponjavi postavljeni vzporedno in 2 m narazen. Dvorana, v kateri priredijo tekmovanja, mora biti visoka vsaj 8 m.

Zgodovina

Zgodovinski zapisi pravijo, da so nekaj podobnega trampolinu za zabavo uporabljali Eskimi. Moški so stali v krogu, razpeli živalsko kožo in eden drugega metali v zrak. Obstajajo tudi slike Angležev, ki se gredo podobno igrico z odejami. Menda naj bi se napete ponjave za varnost v cirkusu spomnil artist Du Trampolin. Prvi mali trampolini pa naj bi bile žimnice, ki so služile za odskok v zrak.
Prvi sodobni trampolin sta zgradila George Nissen in Larry Griswold okoli leta 1934 na Univerzi v Iowi. Sprva so ga uporabljali za trening vojaških pilotov in astronavtov ter kot orodje za usposabljanje za razvijanje in izpopolnjevanje akrobatskih veščin za druge športe, kot so potapljanje, gimnastika in smučanje v prostem slogu. Ljudje so tako uživali v senzaciji, začeli so s trampolinom iz čiste zabave in postal je priljubljen sam po sebi. Prva tekmovanja so priredili v šolah po Veliki Britaniji in ZDA, prvo svetovno prvenstvo pa so leta 1964 organizirali v Londonu.

Velika prožna ponjava in olimpijske igre

Tekmovanje na veliki prožni ponjavi se je prvič pojavilo na igrah leta 2000 v Sydneyju tako v moški kot v ženski konkurenci. Število dogodkov (dva) od takrat ostaja nespremenjeno.