O športni panogi
.jpg)
Športno plezanje fizično zahteven šport, ki zahteva visoko koncentracijo in odlično fizično pripravljenost športnikov. Je šport, ki preizkuša, kako hitro ali kako daleč se plezalci lahko dvigajo po navpičnih, posebej zasnovanih plezalnih stenah. Poleg plezanja na umetnih stenah plezalci tekmujejo tudi v plezanju na naravnih stenah, kar imenujemo prosto plezanje. Za razliko od prostega plezanja se pri športnem plezanju pleza večinoma v nižjih stenah in krajših plezalnih smereh oziroma na urejenih plezališčih (umetno postavljenih stenah). Poznamo več vrst športnega plezanja: težavnostno, hitrostno in balvansko plezanje. Pri težavnostnem plezanju se pleza po t. i. plezalnih smereh, torej določenih pasovih v stenah, ki se jih morajo plezalci držati. Dolžine smeri so različne, smeri pa so zavarovane z varovalnimi klini, ki na nek način tudi nakazujejo približen potek smeri. Za ocenjevanje težavnosti pri plezanju za lažjo primerjavo uporabljajo težvanostne lestvice. Oceno težavnosti predlaga prvi plezalec, kasneje pa drugi plezalci to oceno potrdilo ali predlagajo višjo/nižjo oceno.
Zgodovina
Poseben pomen je plezanje dobilo med konecem 60. v začetku 80. let v ZDA, ko se je začelo uveljavljati t. i. prosto plezanje oz. »free climbing«. Šlo je za gibanje, ki se ni navezovalo le na športno panogo, ampak je pomenilo način življenja v naravi. Športno plezanje je najvanejša oblika prostega plezanja in se je razvilo iz prostega plezanja. Razvijati se je začelo v labskih peščenjakih Češke in Vzhodne Nemčije, v Bolgariji, v 70-ih pa še v ZDA, Franciji, Zahodni Nemčji in Angliji. V ZDA so v prvih letih plezali predvsem s sprotnim nameščanjem varoval, kot so zatiči in metulji; zatikali so jih v skalne razpoke in razčlembe, da bi ob morebitnem padcu preprečili telesne poškodbe. Tako je leta 1979 Toni Yaniro, eden najboljših ameriških plezalcev tistega časa, preplezal znamenito smer Grand lllusion, ocenjeno s 5.13c, kar je bila takrat najtežja prosto preplezana smer na svetu. V Evropi lahko imamo za očeta športnega plezanja Kurta Alberta, ki si je zamislil in uveljavil oznako rdeča pika. Tradicijo plezanja z rdečo piko je nadaljeval »njegov učenec« in pozneje eden najboljših športnih plezalcev vseh časov, Wolfgang Guellich. V Evropi so v začetku osemdesetih let dvajsetega stoletja klasične kline nadomestili svedrovci. Urejati so začeli varna naravna plezališča, namenjena izključno športnemu plezanju. Smeri so tako postajale varnejše, varovanje preprostejše, težavnostna stopnja se je zvišala, športno plezanje in zanimanje zanj pa sta se začela razvijati tako bliskovito, kot so pričakovali le redki.Športno plezanje je postalo zelo priljubljeno v zadnjih dveh desetletjih. Leta 1985 se je skupina plezalcev zbrala v kraju Bardonecchia blizu Torina v Italiji na prireditvi, imenovani SportRoccia, ki je postala prvo organizirano tekmovanje v športnem plezanju. Svetovno prvenstvo v športnem plezanju prirejajo od leta 1991, svetovni pokal pa organizirajo od leta 2007. Mednarodno gledano športno plezanje danes Mednarodna zveza za športno plezanje, ki se je leta 2007 ločila od Mednarodne alpinistične zveze (UIAA).
Športno plezanje in olimpijske igre
Športno plezanje se je prvič na program olimpijskih iger uvrstilo leta 2020/21 na olimpijskih igrah v Tokiu. Plezalci so se na igrah v Tokiu preizkusili v t. i. kombinaciji, ki zajema balvansko, hitrostno in težavnostno plezanje. Na naslednjih igrah v Parizu se je tekmovalni sistem spremenil - kombinacijo od takrat sestavljata samo balvansko in težavnostno plezanje, medtem ko je hitrostno plezanje ločena disciplina.
Športno plezanje v Sloveniji
V Sloveniji je bila prva tekmovalka, ki je dosegala vrhunske rezultate v športnem plezanju Martina Čufar. Kasneje smo pri ženskah dobili še štiri tekmovalke, ki so slovensko športno plezanje držale v svetovnem vrhu. To so bile Natalija Gros, Maja Vidmar, Mina Markovič in Janja Garnbret. Zahvaljujoč predvsem slednji Slovenija gotovo sodi med športnoplezalne velesile. Izjemna Janja Garnbret je serijska zmagovalka na vseh večjih tekmovanjih in prva olimpijska prvakinji v športnem plezanju iz iger v Tokiu 2021. Na najvišjo stopničko je stopila tudi na olimpijskih igrah v Parizu 2024.Viri
- https://olympics.com/en/sports/sport-climbing/#discipline-history-of
- http://www.plezanje-kokalj.si/media/zgodovinaplezanja.pdf
