O športni panogi
Tekmovalno skakanje v vodo delimo v ženske in moške skoke z deske in stolpa. Tekmovalci izvajajo predpisano število skokov, ki ga vsakega posebej ocenijo. Pri skokih z deske skačejo tekmovalci z 1 do 3 m visoke prožne deske, pri skokih s stolpa pa skačejo z višine 5 in 10 m. Disciplini se, poleg višine skoka, razlikujeta tudi po načinu odskoka. Večina skakalcev tekmuje v obeh skupinah z izvajanjem umetniških skokv z obrati okoli telesne dolžinske in širinske osi. Pri obeh disciplinah ločimo več vrst glede na položaj skakalca pri odskoku, glede na smer skoka (naprej, nazaj) in glede na to, ali se obrača skakalec med skokom okoli svoje dolžinske ali širinske telesne osi. Vsak skok je sestavljen iz odskoka, leta in potipitve, ki je vedno veljal za pravo senzacijo, saj ne povzroča nobene poškropitve. Pri odskoku z deske mora biti telo togo, tako da sta prožnost in odrivnost deske čim bolj izkoriščeni. Zelo pomembna je pravilna smer odskoka, saj daje impulz za obračanje med letom. Zmaga skakalec z najvišjo skupno oceno v finalnem nastopu.
Zgodovina
Športna panoga ima dolgo zgodovino, saj so na primer že stari Grki skakali v vodo s pečin in čeri. Kot športna panoga se je skakanje v vodo razvilo v Nemčiji v 19. stoletju. Leta 1840 so tam ustanovili prvo skakalno društvo (Tychysche Försche) in dva njihova člana – Otto Kluge in Karl Euer – sta leta 1843 izdala prvo knjigo o skokih v vodo, tekmovati pa so začeli leta 1880. Sprva sta bili v športni panogi dominantni Nemčija in Švedska, ki je bila specializirana predvsem za skoke s stolpa, kasneje pa so začeli vedno bolj dominirati Američani. Konec 19. stoletja se je šport razširil in leta 1901 je bila ustanovljena ljubiteljska različica skokov v vodo. Danes spadajo skoki v vodo pod Mednarodno plavalno zvezo (FINA), ki združuje štiri športne panoge: plavanje, sinhrono plavanje, skoke v vodo in vaterpolo.
Skoki v vodo in olimpijske igre
Skoki v vodo so bili na olimpijskih program uvrščeni že leta 1904, ženske na olimpijskih igrah nastopajo od leta 1912. Prva olimpijska tekmovanja so se precej razlikovala od današnjih, predvsem glede višine stolpov in odskočnih desk. Od iger leta 1928 v Amsterdamu je program skokov v vodo razmeroma stabilen: moški in ženske skačejo z 10-metrskih stolpov in s 3-metrske odskočne deske. Od leta 2000 tako ženske kot moški tekmujejo tudi v sinhronem skakanju v vodo tako 10-metrskih stolpov kot s 3-metrske odskočne deske.
Viri
