Košarka

O športni panogi

Košarka je moštvena igra z žogo, pri kateri si ekipi prizadevata z žogo čim večkrat zadeti nasprotnikov koš, ki je obešen 3,05 m visoko. Košarkarsko moštvo je sestavljeno iz 12 igralcev: 5 igralcev na igrišču in 7 menjav. Igralca je mogoče med tekmo, ki traja 40 minut in je razdeljena na četrtine, zamenjati kadarkoli. Ko moštvo dobi žogo, ima na voljo 24 sekund, da vrže na nasprotnikov koš. Če v tem času meta ne opravi, dobi točko nasprotna ekipa. Igralci lahko žogo lovijo, podajajo, mečejo, odbijajo, kotalijo ali vodijo v katerikoli smeri, ne smejo pa je nositi ali brcati. Ko je žoga enkrat podana v napadalno polovico, je ne smejo več vračati nazaj čez sredinsko črto v obrambno polovico. Igra se začne s skokom za žogo: sodnik jo v krogu na sredi igrišča vrže v zrak, igralca nasprotnih si moštev pa skočita za njo in jo skušata odbiti na svojo igralno polovico. Ko igralec z žogo teče po igrišču, jo mora voditi, kar pomeni, da jo mora z eno roko odbijati v tla, sicer mu sodnik sodi korake. Najbolj pogosta je podaja s prsi, vendar pa jo lahko podajajo tudi čez glavo ali v skoku. Igralec mora roko, s katero vodi žogo, vedno držati nad žogo, sicer mu sodnik dosodi nošeno žogo. Če igralec odbija žogo v tla najprej z eno roko, nato pa jo zgrabi z obema rokama in ponovno začne odbijati z eno roko, mu sodnik dosodi dvojno igro ter da žogo nasprotni ekipi.

Število točk, ki jih igralec doseže pri metu na koš, je odvisno od mesta, s katerega meče. Moštvo doseže 3 točke, ko igralec doseže koš zunaj območja polkrožne črte za 3 točke. Koš dosežen znotraj tega območja, šteje 2 točki. Če med metom nasprotni igralec nad napadalcem naredi osebni prekršek, ima napadalec pravico do metanja prostih metov s točke za te mete. Vsak zadeti prosti met prinese 1 točko. Število prostih metov je enako številu točk, ki bi jih napadalec lahko dosegel z neoviranim metom.

Zgodovina

Košarki podobno igro naj bi igrali že Inki, Maji in Azteki, ki so žogo iz kavčuka metali v nekakšen krog, postavljen dva metra nad tlem. Kasneje naj bi se košarka razvila precej naključno, saj je dr. James W. Naismith iz Kanade, dobil nalogo, da razvije novo igro z žogo, ki jo bo mogoče igrati na vseh šolskih športnih igriščih, bo privlačna in bo vsebovala elemente obrambe in napada. Tako je leta 1891 na fakulteti v Springfieldu predstavil zametke košarke, igra in njena pravila pa so se v tistem letu še intenzivno razvijala. Prva pisana pravila se pojavijo leto kasneje, leta 1892, ko se košarka prvič pojavi tudi v Evropi, natančneje v Ženevi. Košarka je postala priljubljena in se je tako hitro pojavi tudi v drugih evropskih državah (Angliji, Nizozemski, Češki, Franciji, Nemčiji…). Leta 1897 so v ZDA odigrali prvo »svetovno« prvenstvo, istega leta pa je bila odigrana tudi prva tekma na Češkem in sicer po ameriških, takrat edino znanih pravilih. Leta 1932 so v Ženevi ustanovili Mednarodno košarkarsko zvezo (FIBA). Velik razcvet doživi košarka po II. svetovni vojni, saj so ameriški vojaki v deželah, kjer so bili, začeli graditi igrišča in igrati košarko (košarka je bila v Ameriki tudi obvezen športni program v vojski).

Košarka in olimpijske igre

Na programu olimpijskih iger se je košarka prvič pojavila na olimpijskih igrah leta 1904, v St. Louisu, kjer je sodelovalo le nekaj ameriških klubov. Naslednjič se na program uvrsti šele leta 1924, v Parizu, stalna panoga na programu OI pa postane šele leta 1936, v Berlinu, štiri leta po tem, ko je bila ustanovljena FIBA (Federation International Basketball Amateure). V Berlinu je nastopilo 21 držav z vsega sveta, zlato olimpijsko medaljo pa so po pričakovanjih osvojile ZDA. Leta 1976 so v program OI vključili tudi žensko košarko, pomembna prelomnica pa je tudi leto 1992, ko so na igrah prvič dovolili nastopiti profesionalnim igralcem lige NBA.

Košarka v Sloveniji

V Sloveniji so že leta 1905 v šolah in telovadnih društvih igrali starejšo različico košarke – »korbball«, začetki košarke kot jo pozamo danes, pa segajo v leto 1921. Začetnik in znanilec košarke v Sloveniji je telovadni učitelj in člana društva Sokol Maribor Ciril Hočeva. Po II. svetovni vojni se je košarka bliskovito razvila v večjem delu Slovenije. Nova športna igra je navduševala mladino in je postal uspešnica med športi. Leta 1950 so v Ljubljani ustanovili Košarkarsko zvezo Slovenije, ki je takrat štela 19 klubov in 603 člane. Prvi Slovenec, ki je zaigral v državni reprezentanci Jugoslavije, je bil Mirko Amon, ki je bil leta 1950 tudi najboljši strelec jugoslovanske zvezne lige. V naslednjih štiridesetih letih so imeli slovenski košarkarji pomembno vlogo v reprezentanci Jugoslavije. Legendarni Ivo Daneu, član Branika iz Maribora in AŠK Olimpije, je imel celo vodilno vlogo, saj je izbrano vrsto Jugoslavije popeljal do številnih medalj na evropskih in svetovnih prvenstvih.

Prvo uradno tekmo je samostojna Slovenija odigrala v kvalifikacijah za olimpijske igre, ki so bile leta 1992 v Barceloni, kamor se reprezentanci, kljub odlični igri v kvalifikacijah, ni uspelo uvrstiti. Na evropskem prvenstvu je Slovenija prvič nastopila leta 1993 v Nemčiji, leta 2006 pa so slovenski reprezentanti prvič nastopili tudi na svetovnem prvenstvu na Japonskem. Košarkarska reprezentanca je leta 2017 poskrbela za enega največjih uspehov slovenskega športa. Po devetih zmagah na devetih tekmah so se Goran Dragić in soigralci zavihteli vse do zlata na evropskem prvenstvu. V istanbulskem finalu so ugnali Srbijo s 93:85. Goran Dragić in Luka Dončić sta bila na prvenstvu izbrana v najboljšo

peterko prvenstva, Dragić pa je bil proglašen tudi za najkoristnejšega igralca (MVP).

Prvi slovenski reprezentant, ki je zaigral v ligi NBA (National Basketball Association), je bil Marko Milič, član moštva Phoenix Suns (1996). Od takrat je poleg Miliča v ligi NBA zaigralo že več slovenskih reprezentantov in sicer Rašo Nesterovič, Beno Udrih, Goran Dragić, Saša Vujačić, Uroš Slokar, Primož Brezec, Boštjan Nachbar, Zoran Dragić, Luka Dončić in Vlatko Čančar.

Vir

Leksikon športnih panog
http://sportdogaja.si/zgodovina/kosarka
http://sportdogaja.si/zgodovina/zgodovina_slovenske_kosarke_-_luka_sefic
Enciklopedija športa
Pravila iger
http://www.olympedia.org/sports/BAS

Košarka 3 na 3

O športni panogi

Košarka 3x3 je igra dveh ekip s po tremi igralci (3 na 3) na en koš. Cilj vsake ekipe je vreči žogo v koš in preprečiti nasprotni ekipi, da bi osvojila žogo in dosegla koš. Žogo je dovoljeno podajati, metati, odbijati, kotaliti, zadrževati in voditi v katerokoli smer. Čas igre omejen na 10 minut, lahko pa se igra konča v primeru, da ena od ekip doseže 21 ali 22 točk. Po vročanju žoge napadalcu ima ekipa 12 sekund časa za napad. V primeru neodločenega izida se igrajo podaljški, zmaga tista ekipa, ki prva doseže dve točki. Zadetek iz igre je vreden eno točko, razen, če je dosežen izza črte, ki vrednoti met za dve točke (črta oddaljena od koša 6,75 m).

Ekipo lahko sestavljajo 4 igralci (3 + 1 menjava). Igrišče meri 15 x 11 m (širina x dolžina), merjeno od notranjih robov mejnih črt. Črta za proste mete mora biti vzporedna s čelno črto. Njen zunanji rob mora biti 5,8 m oddaljen od notranjega roba čelne črte. Polje, v katerem se moštvu za doseženi zadetek priznata 2 točki, se nahaja povsod na igrišču, razen označenega območja v bližini koša. Višina stropa ali najnižje ovire nad igriščem mora biti najmanj 5 m. V vseh kategorijah se uporablja uradna igralna žoga za košarko 3 na 3.

Zgodovina

Košarka 3 na 3 je različica košarke, ki izhaja iz t. i. »ulične« ali »črnske« košarke - zelo popularne vrste košarke predvsem v ZDA, ki se igra na prostem, na ulici. Ulično košarko so zaznamovali mladi košarkarski navdušenci, ki so košarko neumorno igrali na ulicah. Kmalu so postale popularne ter vedno bolj prepoznavne amaterske lige, ki so napolnile številne športne dvorane. Tako je ulična košarka postala privlačna tudi za tržne strokovnjake, ki so v športu videli priožnost in počasi se je meja med profesionalno in ulično košarko začela brisati. Na ulicah so svojo kariero začeli številni kasneje vrhunski košarkarji, ki so navduševali s svojimi predstavami tudi v ligi NBA. Leta 2001 je bila v Ameriki ustanovljena tudi Zveza za ulično košarko (Street Basketball Association), ki je težila k ustanovitvi profesionalne lige za ulično košarko. Igra je kmalu postala zelo popularna tudi drugod po svetu in je danes zelo popularna tudi v Evropi in Aziji.

Košarka 3 na 3 in olimpijske igre

Športna panoga se je najprej začela uveljavljati na mladinskih olimpijskih igrah, kjer je bila na programu že od leta 2010. Na olimpijski program pa se je prvič uvrstila v Tokiu 2020.

Košarka 3 na 3 v Sloveniji

V Sloveniji se je športna panoga prvič uradno pojavila leta 2010. V preteklosti se je v Sloveniji igrala večinoma poleti in je predstavljala predvsem dodatno športno aktivnost za košarkarje izven sezone 5 na 5, jim omogočala piljenje košarkarskih veščin in vzdrževanje športne kondicije med poletjem (off-season). Ostalim igralcem mlajših kategorij in rekreativcem pa možnost rekreacije, zabave in druženja. Predvsem obdobje od leta 2013 do 2018 lahko označimo za zlato obdobje slovenske 3 na 3 košarke. V tem obdobju je moška članska 3 na 3 košarkarska reprezentanca osvojila štiri medalje na evropskih (2016 – evropski prvaki) ter dve na svetovnih prvenstvih.