Boks

O športni panogi

Boks je ena izmed borilnih športnih panog z zelo dolgo zgodovino. Boj med dvema boksarjema se odvija v ringu – v kvadratnem prostoru, omejenem z vrvmi in z blazino na tleh, katerega stranica meri v dolžino najmanj 4,8 m in največ 7,3 m. Vogali, kjer se stikajo vrvi, morajo biti zaščiteni z mehko snovjo (peno), preoblečeno z usnjem. Boksarji so radeljeni v različne kategorije po teži, da bi bili dvoboji bolj izenačeni. Za zagotovitev čim večje enakosti oba boksarja pred dvobojem gola stehtajo in sicer največ 8 in najmanj 3 ure pred začetkom borbe. Borbe so dovoljene samo z že opravljenim zdravniškim pregledom in pod strogim nadzorom zdravnika med borbo. Boksarji morajo uporabljati rokavice, ki imajo predpisano velikost, težo in barvo (rdeče ali modre, udarna površina pa je označena z belo barvo). Poleg tega za zaščito uporabljajo še gumjaste ščitnike za zobe, trak za povijanje pesti pod rokavico, ščitnik za zaščito mednožja, boksarske copate in zaščitno čelado. Oblečeni so v modro ali rdečo majico (odvisno od vogala, v katerem začne borbo) in hlačke enake barve, ki imajo predpisan najmanj od 4-8 cm označen rob.

Prekrškov je v boksu veliko – tekmovalca se lahko opomni že zaradi neprimernega vedenja, neposlušnosti ali neupoštevanja sodniških zahtev, najpomembnejši pa so pravilni udarci. Pravila kot udarno površino dovoljujejo glavo in trup od pasu navzgor. Glavni udarci so preprosti in učinkoviti sunki, stranski udarci v trup ali glavo in odarec od spodaj navzgor v brado. Udarja se samo z rokami in sicer z udarno površino na rokavici. Vsi ostali udarci so nepravilni in se tudi sankcionirajo (npr. udarec pod pasom, v zadnjo stran glave, v ledvice…). Za varnost boksarjev v ringu sedi sodnik, udarce boksarjev pa ocenjujejo trije sodniki, ki sedijo ob ringu. Boksarski dvoboji so razdeljeni na krajše runde in v vsaki rundi boksarja skušata zadajati in prestrezati udarce ter nokavtirati nasprotnika. Prav tako kot napad je pomembna obramba pred udarci.

Dvoboj je lahko odločen na več načinov:

Nokavt: boksar nasprotnika podre na tla in ta ne vstane, preden sodnik prešteje do deset;
Tenični nokavt: nasprotnik je preveč poškodovan, da bi nadaljeval dvoboj;
Če nokavta ni, zmaga boksar z večjim seštevkom točk.

Amaterski in profesionalni boks

Boks se deli na amaterski in profesionalni boks: amaterski boks se je v svetu pojavil leta 1880, medtem ko se profesionalni boks pojavi kasneje – leta 1891. Ključne razlike so sledeče:

športniki lahko v amaterski različici pri borbi uporabljajo zgornji del dresa in zaščitno čelado, ki ima odprtine za ušesa, da boksar sliši sodnika; oboje v profesionalni verziji ni dovoljeno;
amaterske rokavice za borbo imajo označeno udarno površino z belo barvo, profesionalne te oznake nimajo;
v amaterskem boksu borba poteka 3 do 5 rund po 2 do 3 minute z vmesnimi enominutnimi intervali, ki so namenjeni za počivanje in dogovarjanje o načinu nadaljevanja borbe s trenerjem oz. sekundantom; v profesionalnem boksu pa borbe potekajo od 10 do 12 rund po 3 minute.

Zgodovina

Boks je zelo stara športna panoga, saj prvi zapisi prihajajo iz 3000 let pr. n. št. iz Egipta. Grki so šport predstavili v 7. stoletju pr. n. št., kasneje pa so ga prevzeli tudi Rimljani s svojimi gladiatorskimi igrami. Pogosto so borci zapuščali bojišče težko izmaličeni, čeprav je že tedaj veljalo, da je prava veščina zmagati, ne da bi poškodoval nasprotnika in bil sam poškodovan. Nasprotnika so tako skušali utruditi v boju predvsem z visokim tempom. S padcem rimskega imperija se zapisi o boksu končajo in pojavijo ponovno v 17. stoletju v Angliji, ko postavijo tudi prva pravila športne panoge. Leta 1747 je izšla prva knjiga o boksu, ki jo je napisal John Godfrey. Leta 1866 Markiz Queensburg uvede podložene boksarske rokavice, pred tem pa so boksarji boksali z golimi rokami in si močno povezali samo zapestja. Queensburg je tudi reformiral pravila, ki v glavnem veljajo še danes. Z boksom so se v tem času lahko ukvarjali samo plemiči, zato se je tudi imenoval plemiška veščina.

Boks in olimpijske igre

V olimpijski program je bil boks prvič uvrščen leta 1904 v Saint Louisu, kjer je tekmovalo samo moštvo iz ZDA. Leta 1912 je bil iz olimpijskega programa izpuščen, ker je bil na Švedskem, kjer so igre potekale, prepovedan. Boks se je za stalno vrnil v olimpijsko družino leta 1920. Od leta 1952 se športniki za tretje mesto ne borijo, ampak sta oba poraženca polfinala dobitnika bronaste medalje. Na olimpijskih igrah leta 1984 v L.A. so boksarji prvič preizkusili zaščitne čelade.

Boks v Sloveniji

Slovensko ledino v tem športu je oral Dejan Zavec, ki je postal prvi pravi slovenski boksarski profesionalec. Svoj prvi vrhunec je dočakal novembra 2009, ko je osvojil naslov svetovnega prvaka v velterski kategoriji po verziji IBF in ga nato trikrat ubranil. Med ženskami je Ema Kozin leta 2020 osvojila naslov svetovne prvakinje po verziji WBC v srednji kategoriji in ubranila naslova po različicah WBF in Wiba, ki ju je osvojila leta 2019. Po mnenju WBF (World Boxing Federation) je bila izbrana tudi za najboljšo boksarko v letu 2020.