O športni panogi
Vaterpolo je hiter šport, pri katerem se moštvi s po 7 igralci podajata žogo in streljata na plavajoč nasprotnikov gol. Žogo lahko igralci mečejo samo z eno roko, suvati pa jo sme le vratar. Med igro ne smejo v vodi niti stati, hoditi in odskakovati z dna bazena, niti se odrivati ali se česa oprijemati. Člani vsakega moštva imajo kapice različnih barv, po katerih se med seboj ločijo in ki imajo ob straneh številke. Igra je razdeljena na štiri dele po osem minut in je fizično zelo naporna ter zahteva od igralcev veliko vzdržljivosti. Igralci morajo zelo dobro obvladati vse tehnike plavanja, predvsem kravl. K posebni plavalni tehniki sodijo hitri starti, obrati z žogo in brez nje, nagla zaustavljanja, dviganje nad vodo, »vodenje« žoge ipd. Za vratarja je zelo pomembno, da se zna visoko pognati iz vode. Prekrški so deljeni na navadne, ki se kaznujejo s prostim metom nasprotnega moštva in na hujše, ki so lahko sankcionirani z osebnimi napakami, kazenskimi streli in različnimi izključitvami. Žoga mora biti okrogla, vodotesna in popolnoma napihnjena z obsegom 68-71 cm ter težo 400-450 g.
Zgodovina
Vaterpolo se je razvil ločeno v Evropi in ZDA, od leta 1892 pa je uradno priznan hitrejši in manj nevaren evropski slog, ki je danes tudi olimpijska disciplina. V ZDA so ga poimenovali softball vaterpolo, saj je bila žoga nekakšen napolnjen mehur, šport pa je bil zelo grob in se je pogosto sprevrgel v pravo borbo. Leta 1897 je Harold Reeder iz New Yorka oblikoval prva pravila za ta šport, ki naj bi zmanjšala pretirano nasilnost igre. V Evropi igra izvira iz Anglije, kjer so jo najprej so vaterpolo imenovali »nogomet v vodi«, saj je bilo podajanje in doseganje zadetkov dovoljeno samo z nogami. Igralci so takrat sedeli na poslikanih lesenih sodih, da so bili videti kot konji, veslali z rokami ali prirejenimi vesli in udarjali žogo. Bolj kot športna igra je bila v ospredju zabava in sprostitev. Angleži so prvo tekmo odigrali v Londonu leta 1869 in to brez posebnih pravil. Ime vaterpolo (ang. »water polo«) najverjetneje izhaja iz podobnosti z angleškim nacionalnim športom polom, kjer igralci jahajo na konjih. Vaterpolo kot ga poznamo danes, pa se je razvil iz rugbyju podobne igre v vodi. Prva igrišča v jezerih in rekah niso bila omejena, namesto golov sta služila dva splava ali čolna. Leta 1870 je londonska plavalna zveza ustanovila komisijo, ki je morala sestaviti ustrezna pravila. Izdala jih je šest let pozneje, leta 1889 pa so ustanovili prvo vaterpolsko društvo. Pravi preskok v razvoju igre je bil storjen okrog leta 1880, ko se je na Škotskem pojavila nova plavalna tehnika »trudgeon«, pri kateri plavalec leži v vodi v bočnem položaju in z eno roko izvaja zavesljaje, ki so podobni kravlu. Leta 1914 so Američani in Evropejci našli skupni jezik glede pravil.
Vaterpolo in olimpijske igre
Na olimpijskih igrah se vaterpolo pojavi leta 1900 in se od 1908 igra ves čas, ženske pa so na OI v vaterpolu debitirale leta 2000. Prvo zlato odličje na olimpijskih igrah so osvojili Britanci, sicer pa so v panogi dominirali Madžari, ki so med letoma 1928 in 1980 osvojili medalje na vseh igrah, zadnje zlato odličje pa so osvojili na igrah v Sydneyju leta 2000.
Vaterpolo v Sloveniji
V Sloveniji začnejo vaterpolo najprej igrati v Ljubljani in sicer dobro desteletje po I. svetovni vojni, okoli leta 1920, ko naj bi igro v mesto prinesli študenti. Tako je bil Ljubljanski akademski športni klub (LAŠK) prvi klub v Sloveniji, ki se je leta 1920 pričel ukvarjati z vaterpolom, vendar le za zabavo. V tem obdobju so si ljubljanski vaterpolisti prostor za igro našli ob izlivu Malega grabna v Ljubljanico, »na Špici«. Preko Ljubljanice so napeli vrvi, ki so bile podložene z deščicami, da so plavale na vodi, na vodi pa so plavala tudi vaterpolska vrata. Ljubljanski športni klub (LŠK) ni bil le prvo, ampak tudi najmočnejše moštvo v Sloveniji. Kmalu za njimi sta nastala še dva kluba - ljubljanska Ilirija in ASK Primorje. Prvo prvenstvo Slovenije v plavanju, skokih v vodo in vaterpolu se je odvijalo poleti leta 1922 na Bledu. Po II. svetovni vojni je vaterpolo v Sloveniji doživel razcvet in ustanovljenih je bilo veliko novih plavalnih klubov, v katerih so se aktivno ukvarjali tudi z vaterpolom. Današnja Zveza vaterpolskih društev Slovenije deluje od leta 1973, do takrat pa so vaterpolski klubi delovali v okviru Plavalne zveze Slovenije. Prvič je slovenska moška reprezentanca v vaterpolu na evropskem prvenstvu nastopila leta 1999, v Firencah (Italija), kjer so Slovenci osvojili 11. mesto. Leta 2003 je Slovenija celo gostila evropsko prvenstvo v vaterpolu in sicer moški del v Kranju, ženski pa v Ljubljani.
Viri
