Odbojka

O športni panogi

Odbojka je v svetu zelo priljubljen šport, pri katerem dve ekipi na igrišču loči visoka mreža, naloga igralcev pa je, da žogo z največ tremi odboji odbijejo preko mreže tako, da jo nasprotna ekipa ne more rešiti. Igrajo jo na prostem, v dvorani in celo na mivki. Profesionalna odbojka se igra v dvoranah na lesenih tleh ali tleh, prekritih z umetnim materialom. Igrišče meri 18x9 m in je z mrežo razdeljeno na dve polovici. Mreža je za moške ekipe visoka 243 cm, za ženske 224 cm, široka 1 m in dolga 9,5 m. Vzporedno s srednjo črto potekata v razdalji treh metrov od mreže črti, ki označujeta napadalno cono. Območje za napadalno črto se imenuje obrambno območje.

V standardnem odbojkarskem moštvu je največ 14 igralcev (od tega 2 libera ali prosta igralca), na igrišču pa jih je lahko naenkrat le 6. Moštvi dosegata točke z udarjanjem žoge čez mrežo tako, da žoga prileti na tla nasprotnikove polovice igrišča, ali pa tako, da je nasprotnikovi igralci ne morejo odbiti nazaj. Igra se začne s servisom, pri čemer igralec z njim pošlje žogo preko mreže v nasprotnikovo igralno polje. Ekipa dobi točko, če se žoga dotakne nasprotnikovih tal igrišča, pade izven igrišča ali je ekipa ne uspe pravilno odbiti. Kadar ekipa, ki servis sprejema dobi igro, osvoji poleg točke tudi pravico do serviranja. Igralci te ekipe zakrožijo za eno mesto v smeri urinega kazalca. Igralci lahko uporabijo katerikoli del telesa, pri čemer žoge ne smejo ujeti ali jo prenašati. Osnovna tehnična elementa sta spodnji in zgornji odboj, žogo pa igralci čez mrežo po navadi pošljejo z različnimi napadalnimi udarci. Po vsaki točki igralci menjavajo mesta v polju tako, da se premikajo v smeri urinega kazalca, kar pomeni, da imajo vsi igralci priložnost servirati in igrati na vseh položajih. Igralec servira toliko časa, dokler njegovo moštvo ne naredi napake.

Na začetku kapetana obeh ekip sodelujeta v žrebu in zmagovalec žreba lahko izbira polje, v katerem bo njegova ekipa začela tekmo ali pa lahko izbere prvi servis ali prvi sprejem. V določenem setu ali nizu zmaga prva ekipa, ki doseže 25 točk. Novi set začne moštvo, ki ni začelo s servisom v prejšnjem setu. Ekipa zmaga tekmo, ko osvoji 3 sete, pri čemer se 5. set igra do 15 in ne do 25.

Zgodovina

Uradni začetnik odbojke je bil William G. Morgan, profesor športne vzgoje na gimnaziji YMCA Holyoke v ZDA. Leta 1895 je Morgan med seboj povezal osnovne prvine tenisa, rokometa in košarke ter razvil igro, ki jo je sprva poimenoval "mintonette". Morgan je želel ustvariti preprosto igro, ki bi bila primerna za večino ljudi, ne glede na njihove sposobnosti, spol ali starost, in ki bi jo bilo mogoče igrati skoraj povsod. Želel je ustvariti igro, ki ne bi zahtevala veliko drage opreme. Njegova različica odbojke je bila videti tako, da so igralci žogo lovili in metali čez zid, ki je ločil moštvi. Žoge na začetku tako niso odbijali z roko, kot to počno danes in minilo je več let, preden je odbojka dobila svojo današnjo podobo. Kljub temu pa je odbojka že leta 1896, samo leto dni po prvi predstavitvi, dobila tudi prva pravila, ki jih je napisal prav njen idejni oče, skupaj z dvema prijateljema. Ustvarili so torej osnovni koncept igre z desetimi pravili. Iz Amerike se je igra hitro širila v druge države. V Evropo so odbojko prinesli ameriški vojaki med prvo svetovno vojno. Najprej so jo igrali v Franciji in Italiji, a se je kmalu razširila in postala nadvse priljubljena predvsem na Češkoslovaškem, Poljskem in v Sovjetski zvezi. V Jugoslavijo so jo prinesli Francozi, leta 1918. Mednarodna odbojkarska zveza (Federation International de Volleyball – FIVB) s sedežem v Parizu je bila ustanovljena po drugi svetovni vojni. Prvo evropsko prvenstvo v odbojki je bilo leta 1948 v Rimu in prvo svetovno prvenstvo v odbojki za moške leta 1949 v Pragi. Leta 1952 se je v Moskvi potekalo tudi prvo žensko svetovno prvenstvo, kjer je prav tako dominirala Rusija in svojo prevlado nad ostalimi državami ohranjala celo desetletje.

Odbojka in olimpijske igre

Odbojka je bila v družino olimpijskih športov sprejeta na poletnih olimpijskih igraj leta 1964 v Tokiu, pri čemer nikoli ni bila na programu olimpijskih iger kot demonstracijski šport. Na olimpijskih igrah leta ni v odbojki resnično izstopala nobena država, čeprav ima Sovjetska zveza še vedno največ medalj in sicer 12 medalj, od tega 7 zlatih. V zadnjih letih v ženski konkurenci prevladuje kubanska ekipa in štiri Kubanke so si prislužile že kar 3 zlate medalje. Več medalj sta osvojili le Inna Ryskal iz Sovjetske zveze in Escadhinha iz Brazilije z dvema zlatima in dvema srebrnima olimpijskima medaljama.

Odbojka v Sloveniji in svetu

Odbojko so v Slovenijo v začetku 20. let prejšnjega stoletja prinesli češki sokoli. Začetki slovenske odbojke tako segajo v leto 1924, ko so jo prvič vadili v telovadnici Sokol Maribor – Matica. Vse do II. svetovne vojne so pri nas igrali odbojko samo v sokolskih organizacijah, šele po II. svetovni vojni in ravno po zaslugi sokolskih društev, pa se je pri nas odbojka začela bliskovito razvijati in širiti po vseh večjih mestih v Sloveniji. Leta 1949 je bila ustanovljena Odbojkarska zveza Jugoslavije in leta 1952 tudi Odbojkarska zveza Slovenije.

Odbojka je skozi čas postajala vedno bolj tekmovalen šport z vedno večjim številom udeležencev in je v tem trenutku tudi najštevilčnejša športna panoga na svetu, po številu odbojkarskih zvez, članic FIVB, celo pred nogometom. Tudi sicer ima odbojka po svetu izjemno veliko privržencev in je za nogometom druga najbolj priljubljena športna panoga. Za svetovne odbojkarske velesile veljajo Rusija, Brazilija, ZDA, Italija, Poljska, Francija, Kanada, Argentina, Nizozemska, Kitajska, Japonska, Srbija, Nemčija in vse bolj tudi Avstralija, med najboljše na svetu pa se v zadnjih letih uvršča tudi Slovenija. Slovenska moška reprezentanca je zgodovino spisala leta 2024, ko si je zagotovila nastop na olimpijskem turnirju v Parizu, kjer je osvojila končno 5. mesto.

Viri

https://www.odbojka.si/index.php?st=zgodovina_ozs
Leksikon športnih panog
Enciklopedija športa
http://sportdogaja.si/zgodovina/odbojka
https://www.odbojka.si/index.php?st=42336525546
Pravila iger
http://www.olympedia.org/sports/VOL

Odbojka na mivki

O športni panogi

Odbojka na mivki je različica odbojke, ki se igra na mivki oziroma peščeni površini, po navadi zunaj, v zadnjem času pa so vedno bolj razširjene tudi pokrite dvorane za odbojko na mivki, ki omogočajo igranje športa čez celo leto. Igrišče za odbojko na mivki je manjše kot igrišče za dvoransko odbojko in meri 8x16 m. Moštvo sestavljata samo dva igralca, ki se morata tako precej bolj potruditi, da obranita svojo polovico igrišča. Žoga za odbojko na mivki je v primerjavi z žogo za dvoransko odbojko mehkejša in manjša, nekoliko pa so prilagojena tudi pravila igre. Tako na primer žoge ni dovoljeno preko mreže poslati s »šikanjem«, torej s konicami ali členki prstov ene roke. Enako kot pri odbojki so dovoljeni trije dotiki žoge, pri čemer za razliko od odbojke blok šteje kot stik, torej se lahko igralca, ki sta izvedla blok, žoge dotakneta samo še dvakrat preden žogo vrneta na drugo stran mreže. Set je pri odbojki na mivki osvojen, ko ekipa doseže 21 in ne 25 točk, poleg tega je za zmago tekme potrebno osvojiti 2 in ne 3 sete. Če je potreben tudi tretji niz, se igra do 15 z dvema točkama razlike.

Igralci se lahko postavijo kjerkoli v svojem igralnem področju, kar pomeni, da postavitvenih napak ni. Zelo pomemben je vrstni red serviranja, ki ga spremlja in »oznanja« tudi sodnik. Če se tako zgodi, da je servis izvedel napačen igralec, je to napaka sodnikov in se ekipe ne kaznuje – na servis gre pravi igralec, dosežene točke pa ostanejo. Ekipi se odvzame servis le v primeru, da napačni igralec izvede servis kljub opozorilu.

Zgodovina

Igra se je razvila okoli leta 1920 v Santa Monici, kjer je bila leta 1960 tudi prva uradna liga. Desetletje pozneje pa se je pojavila tudiv Evropi. Leta 1985 je Koch Tavares predstavil odbojko na mivki v Braziliji širšemu krogu ljudi. To je storil tako, da je organiziral serijo turnirjev z imenom ''First Hollywood Volley'' turneja v Riu de Janeriu in Guaraji. Koch Tavares je svojo idejo prenesel tudi v druge države: Avstralijo, Italijo, Francijo in Japonsko z organizacijo turnirjev po celem svetu, s čimer je v veliki meri pripomogel, da se je odbojko na mivki leta 1996 sprejelo med olimpijske športe.

Odbojka na mivki in olimpijske igre

Odbojka na mivki je bila prvič na programu olimpijskih iger leta 1996 in je bila od takrat vselej del programa. Prevladujoči državi sta Brazilija s 13 medaljami, od tega 3 zlatimi ter ZDA z 10 medaljami, od tega 6 zlatimi medaljami.