Rokomet

O športni panogi

Rokomet je hitra in borbena igra med dvema moštvoma s po sedmimi igralci na igrišču (od tega en vratar) in petimi na klopi za rezerve. Cilj igralcev je doseči čim več golov, pri čemer lahko igralci žogo vodijo in si jo podajajo po igrišču. Ko žogo izgubijo, pred golom okrog svojega kazenskega prostora takoj ustvarijo obrambno formacijo. Rokomet zajema prvine košarke, nogometa in vaterpola in ima dve osnovni pravil: da se igralec žoge ne sme dotakniti z nogo pod kolenom in da sme z žogo v roki narediti največ tri korake, nato pa mora žogo ali odbiti od tal ali jo podati nekomu drugemu. Športna panoga je najbolj popularna v Evropi, od koder tudi izvira, medtem ko na ostalih celinah ni deležna prevelike pozornosti.

Zgodovina

Že stari Grki so opisovali igralca, ki je visoko skakal z žogo, da bi jo v zraku ujel, jo s plosko roko odbil proti tlom in se pri metanju posluževal tudi »varalnih gibov« s telesom. V drugem stoletju je rimski zdravnik Claudius Galenus rokometu podobno igro opisal kot ekipni šport, kjer igralci podajajo žogo svojim soigralcem tako, da ne pride v roke nasprotni ekipi. Današnja oblika rokometa se je prvič igrala proti koncu 19. stoletja na Danskem, Nemčiji in Švedskem. Prvi so besedo »rokomet« uporabili Švedi leta 1910. Razvoj in popularnost športa je rasla na začetku 20. stoletja, tako da so leta 1917 spisali prva pravila, kasneje pa so jih dopolnjevali. Prvo mednarodno tekmo sta leta 1925 odigrali Nemčija in Avstrija z rezultatom 6:3 za Nemčijo. Leta 1928 je bila ustanovljena mednarodna amaterska rokometna federacija, 1938 je bilo odigrano prvo svetovno prvenstvo, 1946 pa je bila ustanovljena mednarodna rokometna federacija. Med leti 1938 in 1966 so igrali tako rokomet zunaj kot v dvorani in tekmovali na ločenih svetovnih prvenstvih.

Rokomet in olmpijske igre

Dvoranski rokomet se na olimpijskih igrah pojavi relativno pozno, saj je bil prvič na sporedu na olimpijskih igrah leta 1972, medtem ko so ženske debitirale na naslednjih igrah leta 1976. Pred tem so na program olimpijskih iger »rokomet« uvrstili že Nemci na olimpijskih igrah v Berlinu leta 1936, a so tisto leto rokomet igrali zunaj, na velikem igrišču, kjer sta se med seboj pomerili ekipi 11 igralcev. Na olimpijskih igrah leta 1972 je zlato osvojila Jugoslavija, prvo žensko zlato odličje pa so osvojile rokometašice takratne Sovjetske zveze.

Rokomet v Sloveniji

Rokometna zveza Slovenije (RZS) je bila ustanovljena koncem leta 1949 v okviru takratne Rokometne zveze Jugoslavije. Prvi predsednik RZS je bil Vlado Žorž, tistega leta pa je v Sloveniji delovalo že šest rokometnih klubov. Kasneje je rokomet pritegnil vedno večje število privržencev in leta 1975 je bilo v Sloveniji registriranih že več kot 100 moških in ženskih klubov. V bivši Jugoslaviji je slovenski rokomet igral pomembno vlogo, saj so slovenski klubi uspešno nastopali v I. zvezni ligi in juoslovanskem pokalu. V članskih reprezentancah bivše Jugoslavije je iz Slovenije nastopilo 15 igralcev in 9 igralk. Največ nastopov so imeli med moškimi Rolando Pušnik 134, Vlado Bojovič 102, Iztok Puc 97 in Leopold Kalin 18 ter med ženskami Alenka Cuderman 75, Tanja Polajnar 62 in Sonja Čotar 40 nastopov.

Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 se je osamosvojila tudi RZS ter že naslednje leto postala enakopravni član evropske (EHF) in mednarodne (IHF) rokometne zveze. V sezoni 1991/92 je bilo odigrano prvo državno prvenstvo v samostojni Sloveniji, prvi državni prvaki pa so med moškimi Celje Pivovarna Laško in med ženskami Belinka Olimpija. Po osamosvojitvi so ustanovili državne reprezentance, ki so začele nastopati na evropskih in svetovnih tekmovanjih, slovenski klubi pa so se v sezoni 1992/93 prvič pojavili v tekmovanju vseh evropskih pokalov. Za največja uspeha je moška rokometna reprezentanca poskrbela leta 2004, ko je na domačem evropskem prvenstvu osvojila srebrno odličje, na svetovnem prvenstvu v Franciji 2017 pa je bila bronasta. Moška reprezentanca je nastopila na kar štirih poletnih olimpijskih igrah, in sicer v Sydneyju 2000, Atenah 2004, Riu de Janeiru 2016 in Parizu 2024. Na igrah v francoski prestolnici leta 2024 si je ženska rokometna reprezentanca kot prva ženska ekipa priborila nastop na olimpijskih igrah.

Po zvezdah so posegli tudi slovenski rokometni klubi, predvsem rokometaši Celja Pivovarne Laško in rokometašice Krima Mercatorja, ki so osvojili Ligo prvakov oziroma prvakinj in sicer Celjani v sezoni 2003/04, Ljubljančanke pa v sezonah 2000/01 in 2002/03.