Golf

O športni panogi

Golf je igra na travi, kjer skušajo tekmovalci z značilnimi in različnimi udarci s palico žogico s čim manj udarci spraviti v majhno in zelo oddaljeno luknjo. Je ena redkih iger z žogo, ki nima standardiziranega igrišča. Športna panoga zahteva veliko spretnosti, natančnosti, zbranosti in dolge ure vaje. Golfišče obsega 9 ali 18 lukenj, ki so zelo majhne (široke le 10,8 cm), v njih pa stoji palica z zastavico, da golfist lažje cilja. Vsaka luknja je drugačna, obdana z različnimi ovirami (npr. vodne ovire, peščene pasti ali bunkerji ipd.), cilj pa je vselej s čim manj udarci spraviti žogico v luknjo. Nekatere luknje imajo količke, ki označujejo rob igrišča. Če žogica potuje mimo teh količkov, je »zunaj igrišča« in golfist mora ponoviti udarec, za kazen pa se mu prišteje en udarec. Po tem, ko golfist spravi žogico na zelenico, jo mora s kratkimi udarci spraviti še v luknjo. Za vsako luknjo je ocenjeno, koliko udarcev potrebuje golfist, da žogico spravi v luknjo (ocena ševila udarcev ali »par«). Če žogica pristane v oviri, jo lahko skuša golfist spraviti iz nje z udarcem ali pa se odloči za kazenski strel, pri katerem žogico prestavi iz ovire. V tem primeru mora številu doseženih udarcev dodati en udarec.

Žogica lahko tehta največ 45,93 g in ima na površini jamice, zaradi česar bolje leti po zraku. Večina golfistov uporablja t. i. klinček (visok 5-10 cm), majhen nastavek, s katerim žogico dvignejo iz trave, nanj postavijo žogico in izvedejo prvi udarec za luknjo. Igralec za igro potrebuje set največ 14 različnih palic, ki so treh vrst: palica za lahne udarce (»putter«), ki jo uporabljajo na zelenici, lesena palica za dolge udarce (npr. prvi udarec s klinčka) in železna palica za udarce med udarjališčem in zelenico ter reševanjem ovir. Dve osnovni vrsti tekmovanj sta match, pri kateri zmaga tista stran, ki je zmagala na največ luknjah in stroke, pri kateri zmaga igralec, ki je končal igro z najmanjšim številom udarcev.

Zgodovina

Nekateri zgodovinarji menijo, da golf izvira iz Nizozemske (zaradi besede 'kolf', ki pomeni palica), vendar zapiski kažejo, da so imeli že Rimljani igro podobno golfu: žogico izdelano iz perja so udarjali s palico. Kljub vsemu za »ustanovitelje« športne panoge veljajo Škoti, ki so golf začeli igrati v 14. ali 15. stoletju. Sprva škotske oblasti nad novo igro sicer niso bile navdušene, saj so možje, namesto, da bi vadili streljanje, obsedeno igrali nogomet in golf, zaradi česar je škotski parlament leta 1475 celo prepovedal obe igri. Za golf se v začetku 16. stoletja ponovno zavzame škotski kralj James IV in kasneje njegova vnukinja Mary (prav tako škotska kraljica), ki je igro predstavila tudi Franciji. Mladeniči, ki so stregli mladi Mary, so se imenovali cadets od tu pa tudi izvira beseda »caddy« ali »caddie« – danes igralčev svetovalec, ki dobro pozna razmere na igrišču. Prva pravila golfa, ki so veljavna še danes, so leta 1764 postavili v golf klubu St. Andrews na Škotskem. Svoj največji razvoj je golf doživel po koncu II. svetovne vojne, ko so ga začeli igrati tudi v Avstaliji, Južni Afriki, Aziji in na Japonskem.

Golf na olimpijskih igrah

V olimpijski program je bil golf vključen že leta 1900, ko je olimpijske igre gostil Pariz in štiri leta kasneje v St. Louisu, po letu 1904 pa so golf umaknili iz sporeda olimpisjkih iger. Ponovno se je na program olimpisjkih iger uvrstil v Riu leta 2016.

Golf v Sloveniji

V Sloveniji se je golf pojavil dokaj pozno in sicer leta 1936, ko so na željo diplomatov, ki so v poletnih mesecih uradovali na letni rezidenci jugoslovanskega kralja na Bledu, zgradili prvo igrišče za golf v Sloveniji. Dve leti kasaneje, leta 1938, je bilo na blejskem igrišču organizirano prvo mednarodno temovanje Golf kluba Bled. Po II. svetovni vojni je golf v Sloveniji povsem zamrl in šele sredi 70. let je padla pobuda za obnovitev nekdanjega blejskega igrišča, ki je bilo uradno odprto leta 1977.