Tenis

O športni panogi

Tenis je igra z loparjem, katere cilj je žogo čez mrežo v nasprotnikov del udariti tako, da je ta ne more vrniti. Igrajo ga tako ženske kot moški – kot igro posameznikov in dvojic. Dvoboj dvojic poteka na vsej širini igrišča, medtem ko je pri posameznikih polje ožje. Pri igri dvojic se po vsaki igri zamenja igralec, ki servira, tako da prideta na vrsto oba igralca. Pri igri posameznikov v isti igri vseskozi servira en igralec, ki mora za zmago v igri doseči vsaj 4 točke in vsaj 2 več kot branilec. V naslednji igri servira nasprotnik. Igralec doseže točko, ko nasprotnik ne vrne žogice na njegovo polovico igrišča. Če igralec pusti, da žogica na njegovi strani odskoči več kot enkrat, če jo odbije v mrežo ali pa udari tako, da se prvič odbije zunaj branilčeve polovice igrišča, dobi točko nasprotnik. Vsaka točka se začne z začetnim udarcem ali servisom. Server mora stati za osnovno črto na koncu igrišča in žogico brez dotika mreže poslati v diagonalno servirno pravokotno polje nasprotnika. Če igralec nepravilno servira, mu sodnik dosodi napako in mora začetni udarec ponoviti. Če naredi napako tudi pri drugem servisu, točko dobi nasprotnik. Igralec lahko žogo odbije z raznovrstnimi udarci: »forehand« je odboj, pri katerem je dlan obrnjena naprej, pri t. i. »backhandu« pa je dlan obrnjena nazaj. Veliko teniških igralcev udarce izvaja z obema rokama, da bi močneje udarili. Žogica se v igrišču lahko odbije enkrat, lahko pa jo igralec vrne v nasprotnikovo polje tudi preden se odbije od tal – to je udarec iz zraka ali »volley«. Udarec iz zraka nad glavo se imenuje tudi zabita žoga ali »smash«.

Tenis se igra na različnih površinah: na pesku, betonu, travi ali umetni podlagi. Teniški igralci morajo biti hitri, da lahko dosežejo vse dele igrišča. Najboljši kombinirajo hitrost z dobrim usklajevanjem in bogato izbiro udarcev, s katerimi premagujejo nasprotnike. Lopar je lahko dolg največ 73,6 cm, ploščina loparja pa lahko dosega največ 884 cm2. Napetost strun je mogoče prilagoditi slogu igralca – manj napete strune zagotavljajo več moči, bolj napete pa več nadzora.

Štetje je pri tenisu dokaj zapleteno, vendar prirejeno tako, da je igra zanimiva od začetka do konca: 0 pomeni, da ni bila dosežena nobena točka (angl. love). Pri prvi točki se igralcu pripiše 15, pri drugi 30 in pri tretji 40. Ko je rezultat 40-40, je izzid neodločen (angl. deuce). Prvi igralec, ki osvoji 6 iger, zmaga v nizu, vendar mora biti razlika vsaj 2 igri (npr. 6 proti 4). Če je rezultat 6-6, se odigra odločilna igra (angl. tie-break). Prvi igralec, ki osvoji 2 niza, zmaga. Na velikih turnirjih se igra na 3 dobljene nize.

Zgodovina

Že pred dvema tisočletjema so Rimljani poznali igro, ki je bila nekoliko podobna današnjemu tenisu in so jo imenovali trigon. Malo usnjeno žogico so napolnili s semeni fig in žogico sta nasprotnika udarjala z majhnim lesenim veslom preko napete vrvi toliko časa, dokler ni končala na kamnitih tleh. Igra je bila v tistem času zelo razširjena in se je obdržala dolgo časa. Igralci so, kot posamezniki ali moštvo, odvisno od velikosti igrišča in zidu, žogo udarjalo z nekakim veslom v zid. Tekma je trajala 4 ure ali do rezultata 60 točk.

Kasnejši zapisi o igri, podobni tenisu, izhajajo iz 11. stoletja, iz Francije, ko sta se za igrišče uporabljala stena in poševna streha, žogico pa so udarjali z dlanjo. Kmalu si je igra pridobila vrsto privržencev zlasti med plemiči, predvsem v Italiji, Angliji in Nemčiji. Že takrat so žogo udarjali s forehandom in backhandom. Okrog leta 1450 so loparje napenjali s črevesnimi strunami in jih v Italiji imenovali »rachetta«, v Angliji pa »racket« Polagoma se je za igro udomačilo ime tenis, ki naj bi izvirala iz francoske besede »tenez«, kar je bil vzklik pri servisu in je pomenil »sprejmite žogo«. Že v 16. stoletju so poznali igro posameznikov in igro dvojic, igrali pa so predvsem v dvoranah. Leta 1874 je major W. C. Wingfield zbral prva teniška pravila in že štiri leta kasneje so jih priznali za uradna in ravno ta pravila so še danes osnova tekmovalnih določil. Konec 19. stoletja prične v Angliji tenis izpodrinjati kriket, vendar se takrat imenuje tenis na trati. Leta 1913 so ustanovili mednarodno federacijo tenisa na trati, ki leta 1977 izpusti besedo »trata« in tako postane mednarodna zveza za tenis.

Tenis in olimpijske igre

Tenis je na programu olimpijskih iger od leta 1896, a je bil s programa po letu 1924 umaknjen. Leta 1968 in 1984 je bil na programu iger kot demonstracijski šport, kot uradna športna panoga pa se je nazaj na program uvrstil šele leta 1988. V preteklosti so lahko na olimpijskih igrah nastopali le amaterski športniki, danes pa profesionalni športniki in športnice moči merijo v posamičnih tekmah, dvojicah po spolu in mešanih dvojicah. Prav pogoj, da so morali biti tenisači amaterji, je bil eden izmed razlogov za izključitev tenisa s programa olimpijskih iger, saj je Mednarodni olimpijski komite (MOK) ocenil, da je prišlo do precej kršitev tega pravila. Drugi glavni razlog je bil povezan z vedno večjo popularnostjo športne panoge in posledično so bili predvsem Britanci zaskrbljeni, da bi olimpijski dogodki postali pomembnejši od Wimbledona, kar so želeli preprečiti.

Tenis v Sloveniji in svetu

Po letu 1876 se je tenis razširil po vsej stari celini. V Avstro-Ogrski, v kateri so bile takrat tudi slovenske dežele, se je igra širila v njenem industrijsko najbolj razvitem delu. Na Češkem je bilo okoli leta 1890 tako na primer že čez 500 teniških igrišč. V Pragi, Brnu, Dunaju in Gradcu so se slovenski študentje seznanili s tenisom in po tej poti so idejo tega športa ponesli v domovino. Okoli leta 1880 naj bi tenis že igrali v vojašnicah v Ljubljani in Mariboru. Pomembno vlogo pri širitvi tenisa v častniških krogih naj bi imele njihove žene, saj je bil zabava, v kateri so lahko aktivno sodelovale. Prvi Slovenec, ki je zgradil teniško igrišče, je bil Ivan Tavčar, ki je tudi sam rad igral tenis. Zgradil ga je leta 1897 na svojem posestvu na Visokem v Poljanski dolini. Ob prelomu stoletja so bila teniška igrišča že tudi ob boljših hotelih v »mondenih« središčih, za katera so takrat veljali Bled, Portorož in Rogaška Slatina. Hoteli so že tudi organizirali teniške turnirje. Prvi slovenski teniški klub je bil ustanovljen v Celju leta 1899. S prvo svetovno vojno je zamrla klubska dejavnost in tenis je v Sloveniji znova zađivel šele leta 1927.

Danes ima tenis po vsem svetu na milijone privržencev in gledalcev, profesionalni tekmovalci pa so znani po dobrem zaslužku. Med številnimi mednarodnimi teniškimi turnirji so še posebej cenjeni turnirji Odprto prvenstvo Avstralije, Francije, Anglije in ZDA. Zmaga na vseh teh štirih turnirjih v eni sezoni se imenuje Pravi Grand Slam in velja za krono kariere teniškega igralca.